POT ZAJEMA KRAŠKO NARAVNO, KULTURNO, ZGODOVINSKO IN PASTIRSKO DEDIŠČINO
Avtobus oziroma osebna vozila se parkirajo na placu pri kalu Kaluža izza protiturškega stolpa Tabor v Lokvi, kjer je zbirno mesto za skupine obiskovalcev. Pred Taborom pozdravni nagovor s predstavitvijo zgodovine in značilnosti kraja, kavica in WC v okrepčevalnici Tabor, zato priporočamo prihod najmanj 30 minut pred odhodom na pot. Vinjenim osebam pot odsvetujem!
Odhodi: v zimskem času ob 9h (od 1.11. -1.3.)
- pomlad- jesen ob 8h (2.3.-15.6 in 15.9 -31.10)
- poletje ob 6h ali 7h (od 15.6.-15.9.)
A - Krajša lažja varianta- za osnovnošolce in starejše - čas trajanja hoje s postanki 4h!
Po vaški ulici odidemo proti vzhodu mimo vaškega kala Kaluže, na koncu zadnjih hiš krajši postanek in ogled ene največjih škaven (škouna) na Ulčarjevi skali. Pot nadaljujemo zlagoma navkreber po kraški gmajni ob visokih suhih zidovih ograd in partov (pašnikov), skozi Praprotnikov borov gozd . Tu gre kolovoz skoraj ravno po obrobju hriba Klemenka do prve najmanjše pastirske hišice in naravnih znamenitosti na Ruščevem partu v Podlipah. Po gmajni se rahlo vzpnemo med ogromnimi kamnitimi osamelci vseh mogočih oblik, do odprte jame Male Brinjčice, kjer so na stranskih stenah sledovi toka pradavne reke. Od tu se spustimo na stezo, ki vodi v manjši opuščen Rošetov kamnolom (Rošetova java ali kava). Skozi kamnolom se strmo spustimo do kamnite prelomnice, ki jo prečimo po naravnem prehodu, kjer prispemo do kolovoza, ki nas pripelje mimo nekdnjih vojaških jarkov iz leta 1954 (Tržaška kriza) do pečine(spodmola) in jame Trhlovca. Sledi krajši postanek z razlago o jami in arheoloških izkopavanjih in ogled druge pastirske hišice v Čačćevi ogradi. Od tu krenemo v sedaj Mautovo (nekoč Ruščevo) ogrado do tretje pastirske hišice(obnovljena leta 2008 ob snemanju dokumentarnega filma »Pastirske hišice« za TV SLO1), kjer sledi razlaga o nastanku in rabi pastirskih hišic in kraške kulturne krajine. Mimo velike doline v katero vodi škarpasta pot pridemo do naslednjih štirih hišic, ki se med seboj popolnoma razlikujejo po načinu izgradnje, še posebno romantična je hišica v dnu vrtače obdane z velikimi z mahom poraščenimi skalami. Do tu smo omenjeno pot prehodili v uri in pol. Nadaljujemo jo ob dveh nekdanjih Muhovih ovčjih stajah poraslih z visokimi sivimi smrekami in manjšega gozdička grških jelk rahlo navkreber po kolovozu do izredno arhitekturno slikovite, osme hišice Ukove pri Kamnih vrheh. Po lepem kolovozu gremo še do zadnje devete hišice v grublji Čenčerukove ograde v Obroženki. Daljši postanek približno eno uro z malico iz nahrbtnikov, sledi prikaz pastirskih iger (zbijanje koze, škrovce, šicanje cucke). Po dogovoru sledi nezahteven vzpon po geološko – arhitektonskem prelomu na razgledni vrh hriba Klemenka (570m n.m.v.), kjer so razvaline cerkvice sv.Klemena zaščitnika domačih živali in ostanki obzidja iz ilirskih časov, oziroma povratek po gozdni cesti v vas Lokev na izhodišče poti.
B - Daljša zahtevnejša varianta - za pohodnike z dobro fizično kondicijo - čas trajanja s postanki 6h!
Do tu vse po varijanti A, razen vzpona na vrh hriba Klemenka, namesto tega gremo na ogled dveh osamelih gmot Malega in Velikega Kamnega vrha. Tu smo priče delovanja naravne korozije na kraške apnenčaste kamnine kot so škraplje, žlebiči, škavne,ponve, razpoke, zajede, plastnice in luknje.Ta del je zahtevnejši in od obiskovalcev zahteva nekaj previdnosti in spretnosti. S Kamnih vrhov pot nadaljujemo po markirani stezi mimo hriba Strmca in Podozidja, (ostanki zidov ilirskih utrdb) na vrh hriba Stari Tabor (603m n.m.v. ), kjer je bilo nekoč staroselsko gradišče. Z vrha je ob lepem vremenu prekrasen razgled po kraški planoti in širši okolici. Ogled dveh največjih pastirskih hišic Ukove in Čevitnikove s podpisi iz leta 1949 nekaterih pastirjev iz Lokve. Od tu gremo do razgledne skalne gmote na Podozidju, potem krajši del po gozdni cesti s katere skrenemo navzdol na gmajno Lisec na ogled še zadnje Remanove pastirske hišice. V bližini si bomo ogledali še spodmol Rupa v katerem so se skrivali prebivalci Lokve v času turških vpadov. Vrnemo se del po isti poti, nakar gremo na Veliko steno, kjer so nekoč kurili kresove, nato po starem delu vasi do izhodišča poti v vaško jedro.
ZA HOJO JE POTREBNA USTREZNA OBUTEV (PRIPOROČAM LAŽJE PLANINSKE ČEVLJE) IN ŠPORTNA OBLEKA, MANŠJI NAHRBTNIK ZA MALICO IN PIJAČO IN SEVEDA FOTOAPARAT!
DODATNA PONUDBA : GOSTILNA »SILA«: JOTA,ZREZEK SILA,SOLATA,ŠTRUKLJI
CENA:18 EUR NA OSEBO
OSTALI MOŽNI OGLEDI:CERKEV SV. MIHAELA S POSLIKAVAMI TONETA KRALJA IZ LETA 1942, STARA TRGOVINA FABIJANOVIH, ETNOLOŠKA ZBIRKA PRI SVETINOVIH, VOJAŠKI MUZEJ V TABORU, MUZEJ STARIH RADIOAPARATOV, LOVRENCOVA LEDENICA IN DEGUSTACIJA KRAŠKIH SUHOMESNATIH IZDELKOV - PRUNK LOKEV, PRŠUTARNA LOKEV V TRGOVINI JE MOŽEN NAKUP SUHOMESNATIH IZDELKOV, KOMUNSKI VODNJAKI, JAMA VILENICA, OPUŠČEN STAR LILETOV KAMNOLOM, KOBILARNA V LIPICI, ROMARSKA DOLINA SV.MARIJE V LIPICI, DIVAŠKA JAMA, UDORNICA RISNIK V DIVAČI, ŠKOCJANSKE JAME,MUZEJ V MATAVUNU,GRAD PREM, UTRJENO MESTECE ŠTANJEL, BOTANIČNI PARK V SEŽANI, ROJSTNA HIŠA SREČKA KOSOVELA-TOMAJ, GRAD MIRAMAR, DEVINSKI GRAD, DOBERDOBSKO PRESIHAJOČE JEZERO, DEVINSKI GRAD IN KLIF, SOTESKA REČICE KLINŠČICE, PO ROVIH IZ I.SVETOVNE VOJNE IN VOJAŠKIH POKOPALIŠČIH NA KRASU, OSTALO PO DOGOVORU!
REZERVACIJE ZA VODENJE SPREJEMAM Z 10% AVANSOM VSAJ 15 DNI PRED IZVEDBO PROGRAMA! ODPOVED REZERVACIJE Z VRAČANJEM AVANSA 7 DNI PRED IZVEDBO! V PRIMERU ZELO SLABEGA VREMENA POHODA NE PRIPOROČAM, ZATO SO MOŽNE OPCIJE OSTALIH OGLEDOV!
REZERVACIJE NA GSM: 031 634 725 ALI 05 767 0440, E-MAIL: boriscok.lokev@gmail.com, kontaktna oseba vodnik Krasa in Brkinov -BORIS ČOK
